Kako izbrati zaščito sluha glede na količino hrupa na delovnem mestu

Čezmeren hrup na delovnem mestu negativno vpliva na delovno uspešnost, zlasti v delovnih razmerah, kjer ga pogosto ni mogoče popolnoma odpraviti. Pri delu v takšnih razmerah obstaja potencialno tveganje trajne poškodbe sluha delavcev, ki lahko bistveno vpliva na kakovost življenja delavca. Za zaščito pred hrupnim okoljem pa pridejo prav učinkovita zaščitna sredstva za tvoj sluh, ki preprečijo njegovo poškodbo. Kako pa izbrati prava?

Decibel – enota za merjenje ravni jakosti zvoka

Decibel (skrajšano dB) služi kot enota za merjenje jakosti zvoka. Jakost zvoka je izražena z decibelno lestvico, ki je logaritemska. To pomeni, da vsako povečanje za 10 dB predstavlja desetkratno povečanje jakosti zvoka. Na primer zvok z močjo 70 dB je desetkrat glasnejši od zvoka z močjo 60 dB.

Ravni zvoka, ki presegajo 85 dB, lahko predstavljajo potencialno tveganje za sluh, če je oseba takšnim zvokom izpostavljena dalj časa. Pri 120 dB lahko nenadni zvok povzroči trajno poškodbo sluha. Pri skrajni ravni 140 dB lahko pride do trajne poškodbe sluha tudi ob kratkotrajni izpostavljenosti tako intenzivnemu zvoku. V vseh primerih je zaščita sluha nuja. Toda katero vrsto izbrati pri svojem delu?

Zvočna izolacija – H, M, L, SNR

Zvočna izolacija, izražena z vrednostmi H (High), M (Medium), L (Low) in SNR (Signal-to-Noise Ratio), se uporablja za oceno zmogljivosti zaščitnih sredstev za sluh. Te vrednosti pomagajo določiti, v kolikšni meri je zaščita sluha sposobna blokirati neželeni hrup v različnih frekvenčnih pasovih:

• H (High) – slušna izolacija visokih frekvenc – višja ko je vrednost, bolj odpravlja ostre in visoke tone,
• M (Medium) – srednja slušna izolacija – opredeljuje jakost srednjefrekvenčnih zvokov,
• L (Low) – slušna izolacija nizkih frekvenc – označuje jakost dušenja globokih in basovskih tonov,
• SNR (Signal-to-Noise Ratio) – Signal-to-Ambient Noise Ratio – izraža celotno učinkovitost slušnih zaščitnih pripomočkov pri odpravljanju zvoka na vseh frekvencah.

Standardi, ki spadajo pod zaščito sluha

Osnovni standard EN 352 ureja splošne zahteve za zaščito sluha v okviru delovne zaščitne opreme. Standard pa se deli na nadaljnje, bolj specifične standarde, glede na naravo zaščite sluha:

• EN 352-1 – Glušniki (naušniki) – Zaščita sluha z dvema funkcionalnima školjkama, ki pokrivata uhlje uporabnika.
• EN 352-2 – Čepki za zaščito sluha (ušesni čepki) – zaščita sluha, ki se vstavlja neposredno v sluhovod ali ušesno školjko
• EN 352-3 – Vsi glušniki, ki se pritrdijo neposredno na delovne zaščitne čelade, ki se uporabljajo v industriji
• EN 352-7 – Zaščita sluha, odvisna od ravni hrupa / otoplastični pripomočki

Profesionalne znamke uporabljajo metodo izračuna za razvrščanje izdelkov za zaščito sluha glede na njihovo primernost za posamezne panoge. Na njihovi podlagi obstajajo naslednje oznake:

• S – zmožnost slišati signale v železniškem prometu
• V – zmožnost slišati semaforje
• W – zmožnost slišati opozorilne signale na splošno
• E — zmožnost slišati signale za voznike (E1 — zelo udobno; E2 – primerno; E3 – pogojno primerno)

Količina hrupa na delovnem mestu in izbira zaščitnih pripomočkov za naglušne

• 60-70 dB – pisarniško okolje – zaščita sluha ni potrebna
• 80-90 dB – gradnja in proizvodnja – čepki za zaščito sluha
• 100 dB – hrupno upravljanje strojev – glušniki s srednjo izolacijo hrupa
• 110 – 120 dB – letalstvo, težko gradbeništvo, glasbena industrija – glušniki z visoko izolacijo hrupa (idealno v kombinaciji z zaščitno čelado)

Zaščita sluha je v nekaterih delovnih razmerah nuja, enako kot zaščitna čelada ali očala. Zdravje imamo samo eno, zato se je treba pri delu ustrezno zaščititi, da preprečimo kronične bolezni ali poklicne bolezni.